Češnje, bele in rdeče

Fizični podatki

Založnik: Založba Karantanija
Format: 135 x 205 mm
Obseg: 299 strani
Vezava: trda
Jezik: Slovenščina
ISBN: 978-9-61-275124-1

Češnje, bele in rdeče so napisane z nostalgičnimi spomini na griče in kraje, kjer je pisateljica preživljala poletne počitnice z bratrancem in sestričnami – Brkine. Je zgodovinski roman in govori o drugi svetovni vojni, razdorih in spravi. V osredju so osebne zgodbe glavnih junakov in junakinj. Dve prijateljici, Ada in Valerija, sovaščanki s Kozjan, majhne vasice v Brkinih, se v vojni vihri znajdeta na nasprotnih straneh. Prva se poroči z zagrizenim protikomunistom in domobrancem, druga je aktivistka Osvobodilne fronte, ki mora v določenem trenutku zbežati v gozd k partizanom. V okrutni vojni, ki ne izbira žrtev, otroka obeh pristaneta v naročju tiste, ki ostane v novi Jugoslaviji. V zrelih letih, sedemdeset let kasneje, se tako brat in sestra soočita s svojo preteklostjo in veliko ljubeznijo svoje pogumne matere. Češnje cvetijo belo in zorijo rdeče. Njihovi snežno beli cvetovi niso nič manj opojni kot njihovi sladki rdeči sadeži. V slovenski epopeji zaživijo Brkini, prizori iz partizanskega življenja na Notranjskem, bolnica Franja, osvobojena ozemlja ter Ljubljana v času druge vojne in po njej, ko so bili ljudje nemočne žrtve uničevalnih ideologij.

6 mnenj

dr. Spomenka Hribar

"Avtorica zbere vzroke, poveže niti našega državljanskega spora in jih preplete v našo ‘zgodbo’. Toda pomembneje od tega je, da je vzpostavila bistvo sprave: odpoved maščevanju, ozdravitev od sovraštva. Dokler lastno sovraštvo objektiviramo v krivdo drugega, se le nadaljuje kruta zgodba. Morala pa zadeva vsakega posebej, osebno; iz osebne (in posledično kolektivne) katarze kot izvira morale se začne nova zgodba naše medsebojnosti. Roman Češnje, bele in rdeče v tem smislu postavlja kriterij etike: z ljubeznijo pokopljimo svoje mrtve, da bomo zmogli ugledati modrino neba in svetlobo jutrišnjega dne!"


prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., emeritus profesor Univerze v Ljubljani, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti

"Roman Češnje, bele in rdeče, ima daljnosežno, doslej v slovenskem prostoru še ne izrečeno spoznanje: Ne medsebojno očitanje in obtoževanje, temveč prepoznavanje in priznanje lastnih napak v preteklosti je pot v preseganje medsebojnega sovraštva ter končno v spravo."


Jerneja Jezernik, publicistka, prevajalka, literarna ustvarjalka in urednica knjige

"Pretresljiva (po)vojna zgodba o bratu in sestri, ki presežeta sovraštvo svojih staršev. Obvezno branje za tiste, ki si želijo slovenske sprave."


Boštjan Tadel, publicist in urednik

"Bere se odlično, osnovni motiv sina izdajalca in hčerke morilca je mojstrsko izpeljan in Valerija je une nouvelle grande personnage littéraire Slovène!"


dr. Bogomila Kravos, pisateljica in profesorica književnosti iz Trsta

"Tanja Tuma pozna zgodovino iz pripovedi, zato je morala do virov. Politiki namreč preteklost upo- ali zlo-rabljajo, njena pripoved pa govori o življenju, ki teče svojo pot. Na tej poti je »sprava« nekaj samoumevnega."


David Tasić, novinar, urednik in založnik

"Tanja Tuma je spisala enega najbolj pretresljivih romanov o vojnem in povojnem času na našem prostoru, o krivdi, grehu in zameri, ki našo družbo spremlja od druge svetovne vojne do današnjih dni. Skozi večplastno zgodbo mnogih junakov govori o ‘tihi, nikoli na glas izrečeni zameri, s katero umirajo povprečni Slovenci’, zameri za ‘dogodke, ki jih niso povzročili naši starši, temveč umazana vojna.’ In prav to je bistvo te zgodbe: dokler ne bomo razumeli, da so se za velikimi ideali, ideologijami in politiko v nemirnem in prevratnem času vojne skrivale najbolj nemoralne, nečloveške in zločinske nakane, ne bomo znali razumeti zgodovinskega časa, ki nas je razdelil. In dokler ne bomo znali razumeti občutkov ter se vživeti v motive in trpljenje druge strani, toliko časa tudi prave sprave ne bo. Ko pa sprevidimo, da sta dobrota in človečnost pomembnejša od vseh političnih principov in zamer, ki nas delijo, takrat se bomo lahko spravili najprej sami s seboj, potem pa tudi s svojimi sobrati, ki sta jih usoda in zgodovinski čas potisnili na drugo stran, med sovražnike. Prav to so naredili akterji zgodbe v romanu in vsem nespravljenim Slovencem podali vodilo in napotek za življenje v sožitju pot k resnični spravi."